Ali mislite, da porabite več kalorij na vročini ali na mrazu? Zdi se, kot da bi se dodatna energija, ki je potrebna za ohranjanje toplote med vadbo v hladnem okolju, pretvorila v dodatne porabljene kalorije.
Vendar vadba dvigne telesno temperaturo sama po sebi, ne da bi za to porabili več energije. V vročem vremenu je potrebnih več srčno-žilnih naporov, da ohladimo telo, kar se zgodi s črpanjem krvi v kožo za spodbujanje znojenja. Zato bi vadba v toplem vremenu dejansko porabila več energije kot vadba pri temperaturi blizu ledišča.
Študija kolesarjev
V neki študiji je devet moških preiskovancev kolesarilo 90 minut pri različnih temperaturah: -10 stopinj Celzija, nič stopinj Celzija, 10 stopinj Celzija in 20 stopinj Celzija. Med dvema nižjima temperaturama je bilo razmerje izmenjave dihalnih poti višje, kar kaže, da je bilo za gorivo porabljenih več ogljikovih hidratov in da je bilo manj maščob oksidiranih kot med toplejšimi poskusi.
V drugi študiji osmih moških kolesarjev so subjekti vozili do izčrpanosti pri štirih različnih temperaturah (približno 4, 10, 20 in 30 stopinj Celzija). Najdaljši čas do izčrpanosti je bil ugotovljen pri 10 stopinjah Celzija, najkrajši pa pri 30 stopinjah Celzija. Ta raziskava je pokazala razmerje med temperaturo in vadbeno zmogljivostjo z najboljšo vadbo, ki jo je mogoče izvajati v zmernih območjih z najnižjo zmogljivostjo na obeh straneh ekstremnih temperatur.
Ti dve študiji kažeta, da je vadba pri zmerni do topli temperaturi najboljša za kurjenje maščob in daljšo vadbo, tako da se na splošno porabi več kalorij.
Drhtenje človeka porabi več kalorij
Hladno vreme ne poveča porabe kalorij, razen če se začne telo tresti. Ko človek drhti, se mora telo bolj potruditi, da vzdržuje termoregulacijo (telesno temperaturo). Po mnenju avtorice knjige Winter and Nutrition Nancy Clark, lahko drgetanje porabi približno 400 kalorij na uro in izčrpa zaloge glikogena ter povzroči občutek utrujenosti.
V tem primeru je poraba energije v hladnem vremenu večja kot v toplem, vendar je dejanska količina dodatno porabljenih kalorij zaradi drgetanja odvisna od temperature, časa izpostavljenosti osebe in vrste oblačil.
Kako na telo vplivajo zimski meseci nasploh?
Drugi dejavniki lahko povzročijo povečanje telesne mase v zimskih mesecih. Slabo vreme in manj dnevne svetlobe lahko zmanjšata aktivnost. Zimski ‘blues’, znan tudi kot sezonska čustvena motnja, je povezan z nizko ravnjo proizvodnje serotonina (hormona dobrega počutja v možganih).
Dokazano je, da uživanje ogljikovih hidratov poveča količino serotonina v možganih, kar je morda tudi razlog, zakaj po napornem dnevu posežemo po piškotu.