Verjetno se sploh ne zavedaš, koliko tkiv in organov v tvojem telesu ima zavidanja vredno dolgo garancijo. Sploh v primerjavi z Janezovim štirikolesnikom ali Mickinim vsestranskim kuhinjskim pripomočkom, saj se ogromno tvojih telesnih delov, lahko samih celo obnovi ali popravi. Če z njimi ravnaš natančno po navodilih, lahko garancijski list uveljavljaš do smrti.
Če bi ljudje bili podobni velikim martinčkom, bi mizar, ki ti je po meri izdeloval kuhinjo, na roki še zmeraj imel celotno zbirko prstov, kljub občasni nezgodi s cirkularko.. ..toda prav kmalu po tem, ko so se naši prvobitni predniki izkopali iz blata, je bila žal samodejna obnova delov ali celo kompletnih udov izločena iz naše genetske knjižice.
A ni vse tako črno kot zgleda.. kljub vsemu so naša telesa ohranila nekatere od pomembnih samo-obnovitvenih mehanizmov, tako da človeški vrsti regeneracija le ni povsem tuja in omejena. Kljub temu, da smo večinoma to imenitno sposobnost z razvojem postopoma izgubili, se je le ohranila v določenih vrstah tkiv.
Arterije, koža, jetra, pljuča, črevesje in določeni deli možganov – vsi od naštetih so se sposobni nenehno obnavljati – če si seveda zdrav in ni prisotnih faktorjev, ki bi morebiti omejevali možnost obnove. V naštetih organih in tkivih vlada princip neprestanih vzdrževalnih del in obnove.
Če si boš lažje predstavljal, vzameva za primer tvoj avto. Preden zmanjka olja v motorju, doliješ novega. Ko zadnja luč pregori, jo zamenjaš z novo. Če sklopka drsi, jo popraviš. Podobno je z tvojim telesom. Nekaj delov (z jetri in poškodovanimi konicami prstov vred), lahko celo ponovno zraste. Si dvignil obrvi? Verjamem. Raziskave nakazujejo, da pri tem igrajo ključno vlogo naše izvorne oziroma zarodne (embrio) celice.
Ti moraš skrbeti le za to, da ima tvoje telo nenehno na voljo vsa potrebna orodja in rezervne dele za svoje avtomatizirane servise in popravila.
Te zanima več o tem? Danes bova pogledala naše vgradne dele, njihove okvare in sposobnost samo popravila.
Arterije
Morebitna okvara: Zoženje žil.
Samo-obnovitveni avtomatizirani mehanizem: Ko se tvoje krvne cevi začnejo mašiti kot Celovška v prometni konici, ima tvoj organizem to sposobnost, da zastoje obvlada s širjenjem obstoječih arterij in celo z rastjo novih s procesom, ki ga imenujemo angiogeneza.
Kako?
Povezave med žilami (arterijske anastomoze), navadno oskrbujejo s krvjo le nekatere dele organov. Za lažjo predstavo – tej deli žilne mreže imajo podoben videz kot izvozi z avtoceste na običajno cesto. Ti izvozi a.k.a. anastomoze (obožujem strokovne izraze) so z manjšo preobrazbo oziroma nadgradnjo, sposobni prevzeti odgovorno nalogo hitre ceste in s tem glavno vlogo. To pomeni, da postanejo ena izmed glavnih oziroma ključno pomembnih krvnih povezav, ki skrbi za prehrano tkiv in organov.
V žilni steni se nahajajo celice, ki imajo sposobnost zaznavanja določenih stresnih situacij, ki v njih nemudoma sprožijo reakcijo: razširitev žilnih izvozov (anastomoz). Po teh izvozih, lahko kri obide zoženi predel glavne arterije in tkivom priskrbi potrebno količino krvi s kisikom in z drugimi potrebnimi snovmi, ki so potrebne za nemoteno delovanje sistema.
Kaj je tvoja naloga?
Enostavno. Ohrani svoje cevi čiste. Holesterol je en glavnih krivcev, ki lahko v krvno žilnem sistemu močno ovira sposobnost naravnega popravljalnega mehanizma. Na harvardski univerzi so naredili raziskavo, kjer so podrobno primerjali tkiva dveh skupin bolnikov, z operacijo na odprtem srcu: v prvi skupini so imeli zamašene žile, v drugi pa ne zožene ne zamašene.
Ugotovili so, da se zožene in zamašene arterije niso sposobne odzvati na rastne signale telesa. Z drugimi besedami: angiogeneza ni mogoča, če so celice v steni krvne žile nabite s plastmi holesterola. Zato moraš redno kontrolirati vrednosti svojega holesterola in pravočasno sprejeti potrebne ukrepe.
Vzdržuj svoje krvne obvoze v dobri kondiciji pri čemer ti bo pomagal tek, kolesarjenje, plavanje.. ..skratka karkoli ti bo dvignilo srčni utrip in pognalo kri po telesu.
Glede na napredek v medicini, ki se odvija s svetlobno hitrostjo, je za pravi mali čudež dovolj že ena sama injekcija rastnih substanc. Na univerzi v Cincinnatiju so pred leti opravili raziskavo in trem bolnikom z boleznijo srca in ožilja vbrizgali t. i. rastno substanco FGF1 (ena od substanc, ki naj bi sprožale angiogenezo). Po treh mesecih so pri vseh treh opazili rast novih arterij in s tem povezano boljšo prekrvitev določenih delov tkiv.
Kosti
Morebitna okvara: Zlom.
Samo-obnovitveni avtomatizirani mehanizem: Kost nikakor ni mrtvo tkivo. Za proces celjenja skrbijo živi delci kosti (celice), ki se nahajajo v kostnem matriksu iz kalcijevega karbonata. Te celice, oziroma osteoblasti, so najbolj marljivi delavci, ki se ob zlomu sprostijo iz žepkov in začnejo graditi novo kostnino.
Kaj lahko narediš ti?
Založi se z zelenjavo in jo pridno, vsakodnevno hrustaj. Na ta način boš redno obnavljal in polnil zaloge vitamina K, ki bo v veliko pomoč v procesu pravilnega delovanja kostnih celic. Že samo ena porcija špinače ali brokolija na dan preseže priporočene dnevne potrebe po vitaminu K.
Precej ga vsebuje tudi avokado, paradižnik in banane (da bo tvoj jedilnik še bolj pester). Še nisi slišal za vitamin K (razen v pokvarjenih šalah)? Nobeno presenečenje.. potrjeno manj kot 50% moških med 18 in 44 letom starosti dejansko zadovolji dnevne potrebe telesa po tem vitaminu – za kar bo najverjetneje kriva nevednost.
Še nekaj moramo razjasniti – zlomljena kost niti slučajno ne sme biti priročen izgovor za nekaj mesečno grizljanje čipsa in pitje piva na kavču pred televizijo. V določeni fazi celjenja moraš kost začeti seznanjati z dejstvom, da bo slej ko prej spet morala prenesti večje obremenitve.
Že z manjšo obremenitvijo dobijo aktivne kostne celice signal, naj še hitreje izločajo in nalagajo novo plasti kostnine. V večini primerov (enostavnih) zlomov je za manjše obremenitve poškodovana kost pripravljena že po okoli 6ih tednih mirovanja.
Za začetek naj bo napor res minimalen .. če si zlomil roko, po šestih tednih začni s stiskanjem mehke žogice, z dnevi pa postopoma dodajaj obremenitev (važno je, da vaje potekajo brez bolečine).
Jetra.
Morebitna okvara: Poškodovano jetrno tkivo. Posledica dolgih let popivanja, zlorabe farmacevtskih produktov ali drugih substanc.
Samo-obnovitveni avtomatizirani mehanizem: Jetra so eden izmed redkih organov v telesu, ki imajo neverjetno sposobnost popolne regeneracije po tem, ko del jetrnega tkiva popolnoma propade – toda le v primeru, da jeter ne utopiš v alkoholu do stadija ciroze (kronične in nepopravljive jetrne okvare).
Kaj lahko narediš ti?
Poskrbi za ravnovesje v svojih jetrih. Ta organ je kot spužva, prežeta s kemikalijami, glutation pa je tisti, ki skrbi, da snovi ostajajo v ravnovesju in ima tudi ključno vlogo pri procesu same regeneracije jeter.
Na podganah so naredili raziskavo, s pomočjo katere so potrdili, da posameznice, ki niso bile sposobne (ali niso imele možnosti) tvoriti glutationa, posledično niso imele sposobnosti obnove jetrnega tkiva.
Raziskave mehanizma delovanja glutationa in kakšen je dejanski podroben proces regeneracije, še potekajo. Za zdaj je to še črna skrinjica v jetrih, ki jo raziskovalcem še ni uspelo dešifrirati. Znano je, da glutation sodeluje tako pri rasti celic kot pri njihovem umiranju.
Če si en tistih, ki pogosto rad pogleda globlje v kozarec, je moj predlog, da si omisliš dodatek folne kisline in vitamine kompleksa B, tako si bojo tvoja jetra (in zaloge glutationa) lažje opomogla.
Črevo.
Okvara: Izčrpanost črevesja.
Samo-obnovitveni avtomatizirani mehanizem: Če svoje črevo neprestano matraš, s sodi hmeljnega zvarka in kilogrami na žaru pečenega in pikantno začinjenega mesa, bo notranja stena črevesja čez čas enostavno odstopila od podlage. Celice notranje strani črevesne cevi imajo kratko življenjsko dobo in sposobnost hitre obnove. Vsaka celica opravlja svoje umazano delo zgolj nekaj dni, nato delovno mesto odstopi mlajši, novi in bolj zagnani kolegici.
Kako lahko pomagaš sam?
Notranjemu delu svojih črev privošči nekaj pilinga in s tem pomagaj pospešiti menjavo utrujenim črevesnim delavcem. Če je v tvoji prehrani dovolj “vlaknaste in grobe hrane”, boš s tem pomagal k odstranjevanju starejših, manj efektivnih črevesnih celic. Poskrbi, da bo na tvojem rednem dnevnem jedilniku vsaj 25-30g vlaknin.
Možgani.
Morebitna okvara: utrujena siva možganovina.
Samo-obnovitveni avtomatizirani mehanizem: Dolga leta smo bili zmotno prepričani, da naše telo že v puberteti preneha izdelovati nove živčne celice, kar naj bi pomenilo, da se je že med guljenjem srednješolskih klopi, začelo počasno odmiranje možganskih in drugih živčnih celic. K sreči se je izkazalo, da so bile to skrajno napačne domneve. Možgani so prav tako en izmed pomembnih organov v telesu, ki se ob morebitnih poškodbah trudijo popraviti same sebe. Podobno kot se zaceli koža če se urežeš.
Kaj lahko narediš sam?
Spravi telo v pogon. Študije na živalih so pokazale, da telesna vadba spodbuja »nevrogenezo«, oziroma tvorbo novih živčnih celic v dveh ključnih področjih možganov: v hipotalamusu (zaslužen za učenje in tvorbo novega spomina), ter v vohalni izboklini a.k.a. olfaktornem bulbusu (center za voh). Raziskave so sicer naredili na podganah, toda kar je dobro za glodalce, je načeloma dobro tudi za možgane. Poskrbi za redno telesno aktivnost vsaj 45 minut dnevno, 4-5x tedensko. Možgani ti bojo hvaležni.
Pljuča
Morebitna okvara: Zamašene dihalne poti zaradi cigaretnega dima, smoga ali kako drugače onesnaženega bivalnega okolja.
Samo-obnovitveni avtomatizirani mehanizem: Pljuča so opremljena z naprednim sistemom za samodejno čiščenje. Toda tudi še tako odličen sistem odpove, če pride do preobremenitve.
Notranji del tvojih dihalnih cevi so gosto posejane s »cilijami«, ki spominjajo na drobne laske, ki nenehno utripajo navzgor proti tvoji ustni votlini in na ta način uspešno čistijo dihalne poti. Ta integrirana in zapletena čistilna naprava iz tvojega dihalnega vejevja konstantno odstranjuje onesnaževalce in jih odvaja navzgor proti sapniku. Če poenostavim predstavo, sistem deluje na nekakšnem principu pomičnih stopnic za umazano sluz.
Na koncu poti se oblikuje gmota sluzaste nesnage, ki jo končno izkašljaš in bi ti morala biti v opozorilo, kako grdo ravnaš s svojimi pljuči, edinim organom, ki tvojemu telesu omogoča oskrbo s kisikom in s tem življenje. Ko se boš končno odločil in bo minilo nekaj dni ali tednov od tvoje zadnje cigarete, se bo začelo dolgotrajno obdobje izkašljevanja umazanije, ki se ti je leta in leta zaradi grde razvade kopičila v dihalih.
Kaj lahko narediš sam?
Vadba bo v veliko pomoč, da se boš kar se da hitro znebil velikih neokusnih kep svinjarije iz pljuč takoj po tem, ko jih ne boš več dan za dnem dušil v cigaretnem dimu. Poskrbi za retinojsko kislino (aktivna oblika vitamina A), ki uspešno pomaga pri obnovi pljučnega tkiva. Korenje, mango in sladki krompir so živila, ki vsebujejo precejšnje količine tega vitamina, lahko pa si ga omisliš tudi v obliki prehranskega dodatka.