Iz sladkih sanj te v realnost vrže grozen zvok budilke – kot s kolom po buči.. Ko pa se končno zaveš katerega leta smo in se še čisto krmežljav hočeš skobacat iz svojega mehkega in toplega gnezda, te v čudovito jutro pospremi še ena dobrodošlica – severno od zadnjice, vse do lopatic neznosna bolečina. Kremženje v kombinaciji z godrnjanjem “Pa ne že spet …” Občutek nemoči, ko vsak gib doživljaš elektro šoke in se ti zdi, da se je tvoja hrbtenica razprla kot pokvarjena zadrga. “Ah, že vem od česa tale davek.. Včeraj popoldan, ko sem svojega sina dvigoval iz peskovnika na igrišču, sem imel občutek, da je nekaj v hrbtenici preskočilo.. ..a v primerjavi s tem, bolečina res ni bila vredna niti omembe.”
Bolečine v križu ne gre več povezati zgolj s tvojo babico, ampak je zvesta jutranja spremljevalka številnih nataknjenih šefov, odrezavih tajnic, nejevoljnih policistov, taksistov in številnih drugih profesionalnih voznikov, ne nazadnje tudi tečnega soseda, ki že pred sedmo zjutraj s kosilnico neumorno brni pod tvojim oknom.
Statistika kaže, da je bolečina v križu drugi najpogostejši vzrok za odsotnost z dela(takoj za prehladom). Približno 70 – 80% svetovne populacije, vsaj enkrat v življenju doživi značilno bolečino v križu in prav to je eden od najpogostejših razlogov za obisk pacienta pri zdravniku splošne medicine, ortopedu ali fiziatru.
Bolečina v križu pa ni kategorizirana kot bolezen, temveč znak oz. simptom, na podlagi katerega zdravnik odredi nadaljnje preiskave.
Vzroki so najrazličnejši, vse od poškodb pa do (žal) staranja. Večina primerov bolečin v križu ni težkih in se jih da sanirati s preprosto terapijo ali zdravljenjem, ki ti ga predpiše osebni zdravnik ali specialist. Navsezadnje pa je bolečina v križu zelo dobra tržna niša, kar dokazujejo številne reklame za 1000 in 1 pripomoček proti ali v izogib bolečinam, da o raznih knjižnih instant publikacijah sploh ne govorim..
Če v Google vtipkaš “bolečina v križu”, dobiš približno 350 zadetkov v slovenščini in skoraj 25 milijonov angleščini. Da ne bo pomote – številka ne vključuje zadetkov o ortopedih, fiziatrih, fizioterapevtih, akupunkturi, opornicah, ortopedskih vzmetnicah in vzglavnikih, hladilnih in ogrevalnih napravah in gelih, skratka pripomočkih in načinih, ki tako ali drugače “lajšajo” omenjene težave.
Zdravstvene zavarovalnice dobivajo sive lase od enormnih stroškov, gardo “križebolcev” pa bolj zanima, ali sploh kdo ali kaj lahko pomaga..
Da bi zate vsaj približno našel zadovoljiv odgovor na to vprašanje, sem se za en dan prelevili v detektiva za lumbago (tako zdravstvena elita imenuje bolečine v križu) in poizkusil najti odgovore na vprašanja:
Je akupunktura res učinkovita?
Lahko sam z avtosugestijo vplivaš na zmanjšanje bolečin?
So kiropraktiki res vredni tvojega zaupanja?
..In ali bi mi žena dovolila obisk pri gejši, da bi mi hodila po hrbtu? (no tu ti dam lahko ekspres odgovor: “Ne! ”)
Večina mladih (do 30. leta) obišče svojega izbranega zdravnika zelo redko, mogoče zaradi viroze ali prehlada, morebiti še zaradi kakšnega glavobola ali prebavnih težav. V starostni skupini nad trideset let pa je med pacienti že veliko takih z bolečinami v križu. Ja, hrbtenica je zapletena in edinstvena zadeva. V popolnoma pokončni drži lahko zdrav človek dvigne skoraj 450 kilogramov, po drugi strani pa že samo dvigovanje otroka lahko povzroči neznosne bolečine.
Kot sem že predhodno omenil, je akutna bolečina v križu drugi najpogostejši vzrok za polne čakalnice pri zdravniku, prizadene pa 70-80% ljudi najmanj enkrat v življenju.
Od vseh bolnikov z bolečinami v križu jih ima okoli 12% ishialgijo, kar pomeni, da bolečine v križu povzročajo težave tudi v nogah. Bolečine se tja bodisi širijo, bolnik občuti mravljinčenje in slabost mišic nog ali pa so težave omejene na zadnji del stegen pa vse tja do konice palca na nogi. Težave so večje ob premikanju, če pa človek najde primerno lego, se postopoma omilijo – po domače tem težavam rečemo išias (posledica ukleščenja živca, ki oživčuje večino mišic nog).
Ukleščenje spodnjega dela hrbtenjače pa je (sicer redko) tudi urgentno stanje. Poleg bolečin v obeh nogah odpove nadzor mehurja in črevesja; moški ni zmožen erekcije in ejakulacije, navzoče pa so tudi motnje v občutkih na notranji strani stegen in v presredku. V tem skrajnem primeru je potrebna kirurška sprostitev živcev še isti dan.
Kljub svojem pogostem pojavljanju pa imajo bolečine v križu relativno blag potek bolezni, saj se le pri nekje 5% bolnikov podaljša in postane kronična. Pri hudih bolečinah zdravnik večinoma predpiše analgetike, bodisi v obliki injekcij bodisi tablet. Tvoj zdravnik ti bo najprej predpisal lekadol, če pa so bolečine hujše, boš potreboval naklofen ali celo ketonal. Pomembno je, da zdravila ne jemlješ le občasno, temveč z njimi opraviš terapijo. Zaradi hudih bolečin mnogi nekaj dni počivajo, a moram poudariti, da to ne pomeni hitrejše ozdravitve..
Nekdanji nasveti o ležanju na deski so neefektivni, zato ti take podvige toplo odvetujem. Čim prej se vrni v normalne življenjske tirnice, svojo fizično dejavnost pa vsak dan stopnjuj. Če boš vztrajal z aktivnostjo, bo tudi bolečina hitreje izzvenela, zmanjšala se bo kronična onesposobljenost in skrajšala bolniška. Šef bo brez dvoma zelo vesel tega, da ti bo zdravnik svetoval čim prejšnjo vrnitev na delovno mesto.
Ko se težav z bolečinami končno rešiš, bo pametno nadaljnje prizadevanje, da se ne bi ponovile. Vaje za krepitev hrbtnih mišic, v kombinaciji s pravilno izvedbo dvigovanja bremen, bo zmagovalni recept.
Hrbtenica se začenja degenerativno spreminjati že od tridesetega leta, tovrstne spremembe pa so pogosto glavni povzročitelj bolečine. Zelo pogosto se tudi zgodi, da se ploščica (disk), ki deluje kot amortizer med vretenci, izmakne s svojega mesta in stisne živce (herniacija diskusa).
Če se težave ponavljajo, te lahko tvoj zdravnik napoti k specialistom na nadaljnje preiskave, k ortopedu, na fizioterapijo ali celo akupunkturo.
Pri več kot 90% težav z bolečinami v križu ni alarmantnega razloga za skrb, saj bojo po večini v nekaj dneh ali tednih izginile. Kljub vsemu pa se moraš zavedati, da se težave lahko ponovijo, vendar načeloma ne pustijo trajnih posledic – sedenje v čakalnici pri specialistu bo v teh primerih potrata časa..
Akupunktura
Ne glede na to ali si že bil pod “iglicami” ali ne, si za to metodo sigurno vsaj slišal. Akupunktura je način terapevtskega zdravljenja, pri katerem se posebne kovinske iglice vbadajo v telo na točno določenih mestih. (Zgolj kot zanimivost naj omenim, da je beseda akupunktura latinskega izvora, “acus “ pomeni igla in “pungare” prebadati.)
Akupunktura ima številne pozitivne učinke in je primerna metoda za širok spekter zdravljenja (mimogrede, Zdravniška zbornica Slovenije jo je potrdila kot uradno metodo zdravljenja v Sloveniji): izboljša lokalno prekrvitev, neposredno stimulira kožne živce, kar poveča prekrvitev in delovanje notranjih organov, stimulira mišice in tetive, aktivira mehanizme za blaženje bolečine, ima vlogo pri uravnavanju telesne temperature,.. našteval bi lahko kar nekaj časa. Številni pacienti z degenerativnimi spremembami sklepov (zlasti starejši), pri katerih protivnetna in protibolečinska zdravila ne dosegajo več pravega učinka (ali imajo celo neželene stranske učinke) in tudi kirurško zdravljenje ali poseg, ne bi več prinesel izboljšanja (ali pa le ta prestavlja preveliko tveganje zaradi drugih obolenj), so kandidati za zdravljenje z akupunkturo.
Poznaš korenjaka, ki se ne boji igel? Mhm, takih je kar nekaj.. dokler jih ne vidi. Dejstvo pa je, da zbadanje pri akupunkturi ne boli – če jo seveda izvaja pravi mojster. Vse, kar se pri postopku sliši, je tlesk s prsti. No, skoraj vse. Nekateri vbodi nekoliko zaskelijo (potrjujem iz lastnih izkušenj), drugih spet ne čutiš. Predvsem tiste, ki jih zapičijo na predel križa.
Pri terapiji za ta predel, te zbodejo s približno petnajstimi iglicami – po dve na vsako stegno, tri do štiri na vrh zadnjice, preostale pa na spodnji del hrbta, nato pa je treba nepremično ležati na trebuhu okoli deset minut. V tem času lahko doživiš epizodo “naelektritve”. Brez panike.. Električni tok prek igel je tisti, ki pomaga pri sproščanju mišic. Idealna kombinacija bo tudi prijeten ambient; ugasnjene luči, umirjena glasba, zen.. Mišice postanejo mehke, križ je neboleč. Akupunktura ni “hokus-pokus”, ampak dejansko pomaga. Veliko raziskav podpira njeno uporabo prav pri lumbagu. Torej če tej alternativni metodi verjameš ali ne, je njen učinek enak. Z merjenjem delovanja možganov (EEG) so potrdili, da akupunktura spreminja poti v njih.
Koliko ponovitev je potrebnih, da bolečine izzvenijo, je odvisno od jakosti težav. V večini primerov zadostuje tri do šest terapij. Treba pa se je zavedati, da pri akupunkturi ne gre za instant metodo. Kot pri večino drugih stvari, sta potrebna čas in potrpežljivost.
Akupunktura deluje:
*analgetično
*protivnetno s sproščanjem endogenih kortikosteroidov
*sprošča zakrčene mišice.
Kiropraktiki a.k.a.Zdravniki za križ
Ko vkorakaš v ordinacijo, te poležejo na posebno vesoljsko pregibno mizo. Kiropraktik, najprej pregleda rentgenske posnetke in morebitne slike magnetne resonance, da ugotovi, kje se nahaja problem in na kaj se mora osredotočiti. Na rentgenskem posnetku poveže prsnico in medenico: “Ali vidite te ovinke? Ne bi jih smelo biti. Potrudil se bom, da jih bom izravnal. ” Pregleda tudi stranski posnetek hrbtenice pa strokovno povdari: “Kot med tema vretencema je preoster in pritiska na disk. Skušal ga bom nekoliko izravnati. ” Oks, moraš priznati, da njegove besede zvenijo zelo prepričljivo.. Nato se loti dela. Ko te namesti na svojo futuristično mizo, se s prsti sprehodi po hrbtenici, ko locira kritično mesto, tvojo hrbtenico se nekoliko dvigne in izvede nekaj hitrih, sunkovitih gibov.
Če po nekaj poskusih ni slišat “klika”, potem se loti druge metode: obe dlani položi na spodnji del hrbta in roke silovito potisne naprej. Ko hrbtenica končno naredi “klik”, čutiš olajšanje. A tudi pri tem sistemu ni instantnega učinka, zato je terapije potrebno ponoviti večkrat, obiske pa postopoma manjšaš. Na primer: štiri tedne trikrat na teden, nato štiri tedne dvakrat na teden in zatem štiri tedne enkrat na teden.
Torej, kljub slabemu slovesu (zaradi številnih samoukov), so kiropraktiki dejansko učinkoviti. Poskrbi le, da izbereš takega z veljavno medicinsko in ne “YouTube” licenco.
Psihološke oz. avtosugestivne metode lajšanja bolečin
Telo se na bolečino odzove s stresom: nivo kortizola se zviša, dvigne se pritisk, mišice pa se zakrčijo. Ta kombinacija obstoječo bolečino še okrepi, včasih pa je bolečina zaradi tega telesnega odziva še celo hujša kot zaradi same poškodbe.
Na srečo se hkrati s stresnim odzivom začenja tudi sproščanje telesa, ki se trmasto upira učinkom stresa. Koncentracija kortizola in adrenalina padeta, medtem ko se koncentracija dušikovega oksida (ki širi žile) zviša.
Meditacija je najhitrejša in najučinkovitejša metoda, za sproščanje. Se ti zdi prezapleteno? Potem si na enak način lahko pomagaš s humorjem. Smeh prav tako niža nivo kortizola, če te pa kljub vsemu mika meditacija, se jo da zelo hitro priučiti. Bistveno je, da tisti, k seanso vodi, govori z nizkim, umirjenim in počasnim glasom, enolično, ponavlja kratke stavke (ravno to je najpomembnejši element meditacije). Kasneje lahko sam dosežeš isti učinek s tem, da si v mislih ponavljaš svojo “mantro”. Nekako takole naj bi vse skupaj zgledalo:
“Tvoja desna dlan je topla. ”
“Tvoja desna dlan je težka. ”
.. nato pa se enaki stavki ponovijo za levo dlan, obe roki, oba podplata, obe nogi.
Meditirati poizkusi nepretrgano po eno uro (idealno je zjutraj in zvečer) oziroma kot ti dopušča čas. Pomembno je, da meditiraš redno, saj boš na ta način v svoje življenje prinesel mir in duhovno moč. Naj se sliši še tako smešno, meditacija je najmočnejše sredstvo za umsko in živčno sprostitev in krepitev. Um postane miren in stabilen, kar ti bo prišlo še kako prav v številnih življenjskih situacijah.

Ne bom pretiraval če še enkrat povdarim, da tovrstno sproščanje sodobnemu človeku resnično koristi. Dvajset minut mine, kot bi pihnil, počutiš se fenomenalno, bolečina pa se razblini kot milni mehurček.
Psihologi in vedenjski terapevti pravijo, da metoda temelji na odvračanju pozornosti. Osredotočenje na druge zadeve koristi zlasti tistim, ki trpijo kronične bolečine.
Še en (za koga morda) uporaben podatek: skoraj polovica ljudi, ki trpi zaradi depresije, ima tudi kronične bolečine, zato je dobro biti pozoren tudi na znake, kot so nespečnost, izguba apetita in motnje koncentracije. Meditacija je enako preprosta in obenem veliko učinkovitejša kot jemanje antidepresivov.
Nekaj napotkov za začetnike meditacije:
*Skušajt meditirati redno, vedno na istem kraju in ob istem času dneva. Tako boš najhitreje umiril svoj um.
*Najprimernejši čas je zgodaj zjutraj ali ob mraku.
*Sedi v stabilnem, udobnem položaju s prekrižanimi nogami in zravnano, a pazi, da ne bo napetosti v hrbtenici in vratu.
*Med seanso se skušaj popolnoma umiriti: pozabit na preteklost, sedanjost in prihodnost. Si le ti, s svojim telesom.
*Če se težko umiriš, lahko na začetku zavestno nadzoruješ svoje dihanje. Začni s petminutnim globokim preponskim (trebušnim) dihanjem, da pride kisik v možgane, nato pa dihanje upočasni, da postane komaj opazno.
*Dihanje naj bo v intervalih po tri sekunde za vdih in ravno toliko za izdih.
*Na začetku pusti svoj um, naj “skače” z misli na misel. Sčasoma se bo pomiril. Ne poizkušaj ga prisiliti v mirno stanje, ker boš dosegel ravno nasprotni učinek in otežil meditacijo.
*S pozornim in budnim umom ves čas spremljaj dihanje, vsak vdih in izdih. Ves čas bodi pozoren in buden. Vsakič ko um uide drugam, to ozavesti in ga brez prisile usmeri nazaj na spremljanje dihanja. Tako se um umiri in osredotoči. Ko ti bo uspelo nekaj minut brez prekinitve spremljati svoje dihanje, usmeri pozornost na delček med zgornjo ustnico in nosem. Osredotoči se na občutke, ki se pojavljajo na tem (in samo na tem) ozkem področju. Kakršne koli občutke boš zaznal (trzanje, srbenje, mravljince, hlad, vročino, itd. ), ohranjaj um miren in osredotočen. Ne reagiraj niti z odporom na morebitne neprijetne občutke niti z naklonjenostjo na prijetne. Če se ti bo zdelo, da na omenjenem področju ne boš zaznaval nikakršnih občutkov, se vrni na spremljanje dihanja in čez nekaj časa poskusi znova. Bodi vztrajen, a v nobenem primeru ne uporabljaj prisile.
Kirurgi
Na tržišču so že dolga leta v prodaji ortopedski čevlji in natikači, ki imajo v peti posebne blažilce (a.k.a. fedre), ki v veliki meri razbremenijo hrbtenico. Nepogrešljiva obutev vseh, ki večino dneva preživijo na nogah, vsi pa jih poznamo kot del uniforme medicinskih sester.
Kirurgi svetujejo, da vsak, ki uspe prenašati bolečine v križu, vztraja pri alternativnih metodah lajšanja težav, preden se odloči za operativni poseg. Operacija je zadnja na spisku potencialnih rešitev, a zavedati se je treba, da tudi kirurgi ne delajo čudežev. Hrbtenice se v celoti žal ne da zamenjati (tako kot npr. ledvic ali kolkov). Ortopedi najprej svetujejo izgubo odvečne telesne teže, saj le ta predstavlja dodatno obremenitev za že z leti povezano spremembo hrbtenice. Priporoča se tudi krepitev hrbtnih mišic in hrbteničnih vezi, ter povečanje gibljivosti. S čim dosežeš vse našteto? Tako je. S telesno aktivnostjo.
Raztezanje in krepitev sta najboljša prijatelja tvojega spodnjega dela hrbtenice (ne glede na zdravnikovo diagnozo). Torej obisk ortopeda ni smiselna prva poteza, ko te “zaštiha” v križu. Šele ko boš namenil več tednov sanaciji bolečin z alternativnimi metodami in te nebi dosegle učinka, začni razmišljati o specialistu. Potrjeno okoli 60% bolečin v križu mine v treh tednih, ne glede na način zdravljenja.
Fiziatri
Kruta resnica, ki nas vse preganja že od dopolnjenih trideset let, je, da je proces našega staranja hitrejši, kot si sploh upamo pomisliti. Že v vrtcu so nas vzgojiteljice opozarjale če smo se “puklasto” držali. No, takrat se nam niti sanjalo ni zakaj so nas tako vztrajno ravnale, ko smo zveriženi sedeli za mizicami in vneto barvali risbice.
Fiziatri so specialisti, ki si bolnika skozi proces terapevtskega zdravljenja, prizadevajo ponovno usposobiti za neodvisno in aktivno življenje. Vzporedno potekata fizična in tudi psihološka terapija, pacienti pa so prestali obsežno operaciji (npr. kolka), hude poškodbe (prometne ali druge nesreče), možgansko kap in podobno.
Pacienti z bolečinami v križu, pod skrbnim nadzorom izvajajo vaje za krepitev različnih mišičnih skupin (kvadrov, golenskih mišic, hrbtnih mišic,..) v kombinaciji z razteznimi vajami. Že po nekaj terapijah, pacient občuti veliko olajšanje. Občutek ko se po dolgih mesecih, znova zbudiš brez bolečin, je neprecenljiv. Taka vrsta rehabilitacijske vadbe je namreč usmerjena v najgloblje plasti mišic, ki so neposredno ob sklepnih ovojnicah. S krepitvijo mišic hrbta, se poveča stabilnost hrbtenice. Opravljene raziskave so potrdile, da se ob konstantnih bolečinah mišice v bližini obolelega mesta deaktivirajo, kar vodi do atrofije in izgube funkcije.
Najboljša rešitev?
Če se ti zdi, da sem ti naenkrat predstavil preveč metod za lajšanje vaših težav, in če ne veš, katera je za tvoj problem najprimernejša, ti svetujem naslednje; glede na jakost bolečine, s katero se ubadaš, bo primerno vse od akupunkture, kiropraktike, meditacije, ki so odlične rešitve za začasno lajšanje bolečin. Ko metoda za katero se boš odločil doseže svoj namen, izkoristi obdobje brez bolečin in ta čas nameni krepitvi mišic. Brez močnih in čvrstih mišic, ki bojo služile svojemu namenu, si namreč obsojen na neskončno čakanje po raznih čakalnicah pri vrsti specialistov.
Če se želiš izogniti odisejadi, se izogni kopičenju odvečnih kilogramov, z gibanjem in primerno dieto, poskrbi, da tvoja teža ne bo naraščala. Verjemi mi na besedo, da je to nizka cena za kvalitetno življenje. Izogni se pasivnosti, saj le ti sam lahko narediš največ za svoje zdravje.
Saj veš – če boš avto zapeljal v vsako luknjo ki jo boš srečal, neogretega tiščal na obratih, zategoval ročno zavoro med vožnjo, ipd, boš več pri mehaniku kot na cesti. A še tako dober mehanik ne bo zmogel v nedogled sanirati posledic tvojega nevestnega ravnanja..